Objavljeno: 22.September.2004 ob 16:45 | IP shranjen

S hrano, ki si jo lahko vedno privoščim, je vedno na zalogi v trgovini, se NI VREDNO BASAT.

Samo, če ste kje, pa da najdete nekaj kar ponavadi ni na dosegu, pa jem dokler lahko diham

Pomislite, pohan piščanec, 60 let, po 365 dni, če vsak dan pojem en kos, je to 21900 kosov piščanca, kamoli da pojem dva kosa, fuj...

Če mi je dolgčas, ne iščem družbe v hladilniku, a ste že videle, da bi bil tam kdo? Grem ven, na telovadbo, v družbo!!!

Če sem nervozna, prepevam, al pa puslušam glasbo, ki mi sede. Naštimajte si komad, za katerega veste, da vas dvigne pa tud če ste v grobu, in takrat samo hop po njem...pa na forcoglasno, da prepiha možgane...pa če se držite prvih dveh točk, se to stanje zelo malokrat pojavlja.

Kadar mislim, da sem lačna, najprej popijem kozarec vode. Pa če sem potem še lačna, potem jem.

Jem tisto kar mi diši. Če mi diši košček čokolade, pojem košček čokolade, ne pa se zadržujem, pa pojem pol hladilnika in ker mi na koncu še vedno hodi po glavi tista čokolada, pojem celo čokolado.

Objavljeno: 22.September.2004 ob 16:52 | IP shranjen

Bravo Tatjana.

Lepo in malce hudomušno napisano, a vse drži kot pribito.

Objavljeno: 23.September.2004 ob 17:01 | IP shranjen

Še tole: Situacija 'Napad pomanjkanja sladkorja'

Učinkovito se je rešimo s čebulo ali pa česnom. Pojejte kos čebule, ali pa celo, ali pa strok, dva, tri česna in potem razmislite, če bi vam zraven res ustrezalo kaj sladkega